Raziskovalna igrano-dokumentarna zgodba (85′) o malo znanem »filmskem projektu« znamenitega slovenskega izumitelja barona Antona Codellija. V obdobju 1910–15 je Codelli v afriškem Togu zgradil telegrafsko omrežje in že leta 1914 vzpostavil brezžično povezavo med nemško kolonialno Afriko in Berlinom. Dosežek je Codelli ovekovečil na več kot 800 dokumentarnih in uprizoritvenih fotografijah, ob tem pa še finančno in tehnično podprl Hansa Schomburgka, da je prišel v Togo snemat dokumentarec. Poleg dokumentarca sta imela Codelli in Schomburgk še en skupni afriški projekt: nemi igrani film Bela boginja iz Wangore, za katerega je scenarij napisala baronova mati, Rozalija Codelli. Filmski material naj bi bil med 1. svetovno vojno zaplenjen. Vendar je Schomburgk Codelliju zamolčal, da je njunemu filmu preprosto spremenil naslov, v Nemčiji dosnel nekaj prizorov in ga izdal pod drugim imenom. Bela boginja iz Wangore – prvi igrani film slovenske scenaristke in slovenskega producenta ter hkrati prvi igrani film na svetu, posnet v Afriki – je bila tako skoraj sto let skrita v nemi filmski zgodbi Eine weisse unter Kannibalen (Belka med ljudožerci, 1921, Übersee-Film-GmbH). Kopijo hrani Das Bundesarchiv v Berlinu, Codellijevi surovi afriški materiali pa so po vsej verjetnosti še vedno shranjeni v National Archives v Londonu.